Preišči ta spletni dnevnik

Nalaganje ...

ponedeljek, 28. april 2014

28042014

Kaj nas naredi človeške? 

Od insektov, recimo, nas loči dejstvo, da imamo zavest. Zavedamo se, o čem razmišljamo in kaj počnemo. Če sem denimo lačen, se tega zavedam. Zato grem k hladilniku in si pripravim sendvič. 

Zavest priskrbi kontekst oziroma motiv za naša dejanja. Če ta del nas ne obstaja, se vedemo kot insekti. Reagiramo povsem instinktivno, brez razmišljanja o pomenu dejanja. 

Ali ta del nas, ki priskrbi razlog za naše dejanje, obstaja tudi, kadar spimo? 

Ne. 

Kako torej brez zavesti dokažemo namen? 

...

Mislim, da ga ne moremo. (Side effects, 2013)

petek, 25. april 2014

Instagram post #20

Pazi, nekdo te opazuje!
Rdeče-zlata kombinacija.
All the time favourite.
Sladko razvajanje. Hvala!
Moje najljubše ljubice. :P

sreda, 23. april 2014

23042014

"Kaj pomeni najstnik?" sem vprašala mamo, ko sem bila stara približno osem let. 

Razložila mi je: "Ko boš stara toliko, da bo ob konici tvoje starosti najst, torej od enajst do devetnajst, boš najstnica." Od takrat sem komaj čakala, da bom najstnica.
Razložila sem si, da bo takrat obdobje, ko bo vse NAJ. Vse v presežnikih. Razumela sem, da je to dobro. 

Potem je to obdobje prišlo in tako sem se soočila z NAJbolj noro in srečno ljubeznijo z NAJboljšim in NAJlepšim fantom (ki se je seveda kasneje izkazal za enega NAJbolj omejenih in neodgovornih ljudi, kar sem jih utegnila spoznati), a kmalu zatem z NAJvečjim razočaranjem in obdobjem zaznamovanim z NAJvečjo količino solz. Spoznala sem kaj se pravi NAJbolj glasno in pristno se smejati z NAJboljšimi prijatelji. Imela sem NAJveč pameti (no, vsaj po mojem takratnem prepričanju!). Starši so postali NAJbolj zateženi, prav tako učitelji NAJbolj bedni. Spoznala sem NAJbolj prirejene resnice, NAJhujše laži, a hkrati sem imela NAJveč poguma, da sem premagovala NAJhujše vsakdanje tegobe (ne)zrele najstnice. To je bilo hkrati obdobje NAJmanjše prizemljenosti, ki se je prepletalo z NAJvečjim izkazovanjem avtonomne in ustvarjalne osebnosti.

Bilo je NAJ. 

Danes nisem več najstnica. No, že skoraj leto se podim po odraslosti in še vedno iščem odgovore na prenekatera vprašanja, ki se podijo po moji zmešani glavi, ter mi dan za dnem ne dajo miru.

Pa je še vedno vse NAJ?

Ne, zdaj ni NAJ, ker vem, da presežnost ne predstavlja vsesplošne celovitosti v tem kančku vesolja. Priznati moram - zdaj je pošteno super FAJN! :)

ponedeljek, 21. april 2014

Osrečevanje

Kako klišejsko vprašanje, kajne? Tudi odgovori so običajno klišejski. Osrečuje me druženje s prijatelji, družina, dobra hrana, počitnice, lepo vreme … bla bla bla. 

Love it! And Love Red! Pure HappinessŽe res, da me vse našteto osrečuje, ampak sreča se skriva predvsem v majhnih stvareh. In ta sreča včasih traja le nekaj sekund, minut, ampak vseeno šteje. 

Kaj me v resnici osrečuje? Osrečuje me vsaka stvar, ob kateri se nasmehnem. 

Nasmehnem se, ko vidim cvetoče drevo magnolije, osreči me, ko slišim simpatični pogovor med očkom in njegovim malčkom na ulici, osreči me najljubša pesem zjutraj na radiu, osreči me pozdrav voznika avtobusa ob pol 7ih zjutraj. 

Kdaj pa sem srečna? V vseh teh trenutkih in trenutkih hvaležnosti. Kako pogosto rečemo, da smo v življenju hvaležni za vse kar imamo. Pa se resnično zavedamo tega? Ali se zavedamo, da naše zdravje in zdravje naših bližnjih ni samoumevno? Ali se zavedamo, da ni samoumevno, da gremo vsako leto na počitnice, imamo hrano, streho nad glavo, ljudi ob sebi? 

Nedavno sem urejala stare fotografije in preplavilo me je močan občutek sreče in hvaležnosti. Zavestno sem dojela, kaj vse v življenju imam in koliko je to vredno. To je bil moj trenutek sreče!